spremembe-zakona-o-vodah

Spremembe zakona o vodah – Kaj to pomeni za vodo in naravo?

Spremembe zakona o vodah spreminjajo zakonodajo na področju vodnega in priobalnega zemljišča in območja presihajočih jezer z ukinjanjem nekaterih omejitev in dodajanjem izjem za gradnjo na teh območjih.

Kaj sploh je vodno in priobalno zemljišče ter območje presihajočih jezer? Vodno zemljišče celinskih voda (ZV-1F 11. člen) je zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Priobalno zemljišče celinskih voda (ZV-1F 14. člen) neposredno meji na vodno zemljišče in sega na vodah 1. reda (vse večje reke in jezera ter morje) zunaj območij naselij najmanj 40 metrov, v naseljih 15 metrov, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Presihajoča jezera nastanejo na kraških poljih po daljšem deževnem obdobju, ko je dotok večji od iztoka skozi požiralnike.

Ta območja so zelo pomembna tako za rastlinski in živalski svet kot tudi za človeka. Na območjih vodnih in nepozidanih priobalnih zemljišč se v naravnem okolju oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere oziroma visoko vredni vodni, vlagoljubni in močvirski ekosistemi. Ti ekosistemi imajo visoko biodiverziteto ter naravovarstveno in javno-zdravstveno vrednost, saj omogočajo samočistilno sposobnost vodnih ekosistemov, zagotavljajo dobre in zanesljive vodne vire in blažijo negativne posledice suš in poplav.

Sprememba zakona o vodah ukinja omejitev, da so posegi na priobalno zemljišče možni le na obstoječih stavbnih zemljiščih v obstoječem naselju (6. odstavek 14. člena ZV-1F), kar pomeni, da so posegi možni tudi izven naselja. Z omenjenimi posegi bi izjemno pomembne funkcije   naravnim priobalnim območjem odvzeli, saj bi jih spremenili v umetne, te spremembe pa pomenijo neposredno slabšanje ekološkega stanja površinskih voda in s tem tudi zdravstvenega vidika vodnega okolja.

Sprememba zakona o vodah dodaja dve izjemi za gradnjo na vodnem in priobalnem zemljišču in območju presihajočih jezer, in sicer: gradnjo enostavnih objektov in gradnjo objektov v javni rabi (37. člen). Gradnje in utrjene površine povzročajo večji površinski odtok in zato zahtevajo dodatne ureditve odvodnje ter protipoplavne ukrepe. Zaradi podnebnih sprememb se pojavljajo padavine z večjo intenziteto in trajanjem, zato bo poplav še več.

Potrebno je tudi poudariti, da dosedanji zakon izjemoma omogoča posege na priobalno zemljišče, medtem ko so posegi na vodno zemljišče prepovedani. Spremembe zakona pa omogočajo izjeme za gradnjo tudi na vodnih zemljiščih, torej na vodi.

Dodajanje izjem za gradnjo na teh občutljivih območjih je v nasprotju s cilji evropske vodne direktive in zakona o vodah, ki so preprečevanje nadaljnjega slabšanja stanja vodnih ekosistemov ter kopenskih ekosistemov in močvirij, ki so neposredno odvisni od vodnih ekosistemov; varovanje dobrega stanja voda in izboljšanja stanja voda; zmanjševanje onesnaženosti voda in preprečevanja nadaljnjega onesnaževanja; ter blaženje učinkov poplav in suš. Slovenija je tudi podpisnica Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 v okviru Evropskega zelenega dogovora, ki določa, da moramo za obnovo degradiranih ekosistemov povrniti reke v stanje pred njihovo regulacijo. Torej bi moral biti tudi naš namen zmanjšanje vsakovrstnih vplivov na vodne in obvodne prostore in s tem izboljšanje ekološkega stanja voda, ki je nujno za pestro življenjsko okolje vodnih organizmov in osnova za zdravo okolje človeka.

  • Izr. prof. dr. Nataša Atanasova, univ. dipl. inž. grad., Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo  Univerze v Ljubljani
  • Izr. prof. dr. Barbara Curk, univ. dipl. inž. geol., Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
  • Prof. dr. Mojca Golobič, univ. dipl. inž. kraj. arh., Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
  • Prof. dr. Tjaša Griessler Bulc, univ. dipl. biol., Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani
  • Prof. dr. Andrej Lukšič, univ. dipl. soc., Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
  • Prof. dr. Mihael Jožef Toman, univ. dipl. biol., Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

Vir: https://www.uni-lj.si/v_ospredju/2021062412503885/

Podobne objave